Zdaj te bom morala očitno prit pogledat 25. maja v München. Samo toliko, da boš vedel – tisto bitje nekje v predelu vstopnic srednjega cenovnega razreda, ki bo vse pesmi odpelo odkričalo terco višje od tebe, bom jaz.
Pa nasvidenje.
Kar se tiče izražanja naklonjenosti in ostalih pozitivnih čustev, sem prava polnokrvna kozoroginja. Ne da mi ne gre, a če je le možno, se bom raje zatekla v varno zavetje črnega humorja ali vsaj prijetne izvirnosti, kot pa k ustaljenim načinom izkazovanja ljubezni, čestitanja, hvaljenja itd.
Tako tudi mene ne moti, ko me moja razsodnejša polovica med mojim jamranjem nad PMS-om potolaži s sočutnim »Ti moj ubogi kit!« ali pa me Vida ob kakem dosežku pohvali z vznesenim »Ampak ti si pa več k’ kurba!« - nasprotno, všeč mi je.
Zato so mi všeč tudi Uncooked cards – podjetje, pri katerem lahko kupite voščilnice za različne priložnosti, potiskane pa so s prečudovito bizarnimi voščili.
Moj izbor najljubših;
V komentarjih pa zbiram nove predloge za uncooked voščila. Bodite nesramni, prosim.
Obstaja ena slaba stran dejstva, da si zapomnim besedilo praktično vsake pesmi, ki jo slišim po radiu (to velja tudi za pesmi Iztoka Mlakarja, saj njegov zadnji CD v agoniji protestira vsakič, ko si ga hočem še enkrat zavrteti, saj mu grozi smrt od izčrpanosti) – toliko bolj me zmoti, ko preberem, da je Bob leta 2009 nadvse podoben verzu iz Mlakarjeve Furlanke.
O tistih, ki jih ne poznamo, vsi vemo največ. Tako resnično, da je očitno moralo biti povedano dvakrat.
Prva leta svoje biološke odraslosti v PMS v resnici nisem verjela – to je bilo delno posledica dejstva, da o tem pojavu nisem vedela dovolj, delno pa posledica dejstva, da je bil PMS v filmih, nadaljevankah in »izobraževalnih« člankih vedno omenjen le kot priročen izgovor za težačenje, ženska v tem obdobju pa prikazana kot napihnjen objokan otrok, ki se ob neizpolnjenih željah z glavo zabija ob zid. Z dvignjenim nosom sem si dopovedovala, da jaz že nisem taka in da sem bila najbrž blagoslovljena z nekakšno odpornostjo na lastne hormone.
Po drugi strani nisem nikoli zanikala, da imam občasno slabe dneve, ko bi me bilo najbolje privezati na približno meter in pol dolgo verigo, mi redno nositi hrano in vodo ter ignorirati moje renčanje / samopomilovalno cviljenje / zavijanje v luno ob napadu črnogledosti. Odločila sem se, da to ni opozorilni znak resnejše konfliknosti, temveč znak malce bizarno izoblikovanega močnega značaja, šele v zadnjem letu pa sem zgroženo opazila, da te znake stekline / histerije / obsedenosti s hudičem dobivam v rednih časovnih razmikih in to po nekem nenaravnem naključju ravno pred menstruacijo. Porkaduš.
»Najlepša« plat PMS-a je vsekakor orjaški razkol, ki v vsej svoji veličini zazija med razumskim in čustvenim dojemanjem. Ne glede na to, s kakšnimi napori si dopoveduješ, da gospod pred tabo s police v trgovini ni vzel zadnjega lončka pudinga zato, ker te je zasovražil na prvi pogled in se odločil kaznovati tvojo pomilovanja vredno pojavo, ker si drzneš sploh obstajati – nič ne pomaga. Tistih par dni se cel svet zaroti proti tebi – luči na semaforju so rdeče po 20 minut skupaj, dežuje samo takrat, ko se odpraviš ven, internetna povezava ti pokaže sredinca in crkne, profesorji na faksu se na jutranjem sestanku dogovorijo, da te bodo psihično zlomili, število stopnic na poti do pisarne se misteriozno pomnoži s tri, vsa tvoja oblačila se nevljudno skrčijo, ura zanalašč teče počasi, kup papirjev na tvoji službeni mizi pa raste povsem samovoljno in iz čiste zlobe. Vsa tvoja samozavest se čudežno pretvori v prepričanost, da nisi sposobna niti sama odpreti vrat ali si obuti nogavic, da izgledaš kot križanec med sinjim kitom in hijeno ter da te nihče ne mara. In čeprav tvoj razumski možganski reženj skoraj odmre od izčrpanosti, ko te poskuša prepričati, da pretiravaš, nima nobene realne možnosti, da bi preglasil preostanek tvojih možganov, ki ihteče utripajo ob eni sami misli: »Življenje je ena navadna prasica!!!«
Temu primerni so tudi tvoji odzivi v povsem običajnih situacijah. Na vprašanje »Kaj počneš?« ne znaš več odgovoriti z »Berem / delam / visim na internetu / učim se / ___________ (vstavi poljubno)«, temveč samo še z »Pa kdo sem jaz, da moram prav vsakemu posebej razlagat’, kaj delam? Kaj te to pravzaprav briga? A mi lahko daš mir?!« Če vprašate mene, hormonalno stanje med PMS-om nekako vpliva na ženske glasilke, ki so posledično več dni skupaj v prisilnem stisnjenem stanju in posledično niso sposobne tvoriti normalnih glasov, pač pa le nekakšne kričeče približke človeškega govora.
Tako si ujeta v začaran krog teroriziranja svojih najbližjih v tistih najbolj kritičnih trenutkih in opravičevanja ves preostanek meseca. Če se zelo potrudiš, se lahko ob dobrih dneh z družbo celo nasmeješ svojim predmenstrualnim nebulozam, a kaj, ko nato ob naslednjem napadu pol dneva prejokaš samo ob misli na to, da »trpiš ko žival, ljudje se temu pa še smejejo!«
Pozor, prehajam v dneve PMS-a. Umaknite se mi s poti.
Tisti, ki me poznate osebno, veste, da se znam do slovenščine obnašati kot do bolehnega, preobčutljivega otroka, ki potrebuje nenehno zaščito pred še tako nedolžnimi napadi. Ogled vsakega filma znam popolnoma uničiti z nenehnimi trpečimi vzdihi in vzkliki ob slovničnih napakah, tečnarim ob napakah v programskih listih na koncertih in predstavah, globoko v sebi rjovem ob pogledu na napake v časopisih in knjigah. Resno razmišljam tudi o ustanovitvi “Društva za zaščito rodilnika” in “Društva prijateljev dvojine”.
Moj današnji poziv tako ni le posledica dejstva, da sem že več kot en teden zakopana v učenje slovnice (resda nemške, a terminologija je ista). Je posledica žgoče bolečine, ki zajame moje slovensko srce, ko na mail v zadnjih tridesetih dneh že od šeste osebe prejmem (sicer že prastar) poskus duhovitosti v stilu »haha, dejmo se delat norca iz čefurjev, ki ne znajo slovensko!«
Zadnja sprememba slovenskih sklanjatev. Dodan je nov, sedmi sklon.
1 imenovalnik (nominativ)
2 rodilnik (genitiv)
3 dajalnik (dativ)
4 tožilnik (akuzativ)
5 mestnik (lokativ)
6 orodnik (instrumental)
7 fužilnik (čefurativ) - primer uporabe: Pejt kosilat, neh se kolesat…
Torej; pozivam vse, ki me morda nameravate kdaj osrečiti s tem biserom slaboumnosti - skoraj raje vidim, da mi pošljete kak pocukran mail z angelčki, ki mi bodo prinesli srečo in blagostanje, če jih pošljem vsaj sedmim ljudem. Hvala.
