… tako to izgleda pri meni.

To, da menjamo zloge zaporednih besed v stavku, se najbrž bolj ali manj pogosto dogaja vsem. Tako nastanejo burovi sireki, slepki na zmeno, masi v pleskah in pič za strupčke (to zadnje je po besedah Zorana Predina menda pred koncertom izustil eden od njegovih spremljevalnih glasbenikov), vsi po vrsti pa bedarijamo govorije. Sama po količini teh zabavnih besednih lapsusov prav nič ne zaostajam, kvečjemu koga še prekašam, a včeraj sem v bizarnosti mešanja zlogov resnično prekosila samo sebe.

Da bi zaslužila nekaj dodatnih krajcarjev za aprilsko potovanje v turški Izmir, na spletni strani študentskega servisa vsak dan preverim ponudbo začasnih del in se pridno javljam na oglase (ta vikend bom tako preživela v skladišču in pridno etiketirala). Na vprašanje, zakaj to počnem, sem včeraj ponosno odgovorila;

»Za Kurčijo si tupčkam denar!«

Do nadaljnjega bom o Kurč Turčiji čisto tiho.

Tisti, ki me poznate osebno, veste, da se znam do slovenščine obnašati kot do bolehnega, preobčutljivega otroka, ki potrebuje nenehno zaščito pred še tako nedolžnimi napadi. Ogled vsakega filma znam popolnoma uničiti z nenehnimi trpečimi vzdihi in vzkliki ob slovničnih napakah, tečnarim ob napakah v programskih listih na koncertih in predstavah, globoko v sebi rjovem ob pogledu na napake v časopisih in knjigah. Resno razmišljam tudi o ustanovitvi “Društva za zaščito rodilnika” in “Društva prijateljev dvojine”.

Moj današnji poziv tako ni le posledica dejstva, da sem že več kot en teden zakopana v učenje slovnice (resda nemške, a terminologija je ista). Je posledica žgoče bolečine, ki zajame moje slovensko srce, ko na mail v zadnjih tridesetih dneh že od šeste osebe prejmem (sicer že prastar) poskus duhovitosti v stilu »haha, dejmo se delat norca iz čefurjev, ki ne znajo slovensko!«

 
Zadnja sprememba slovenskih sklanjatev. Dodan je nov, sedmi sklon.

1 imenovalnik (nominativ)
2 rodilnik (genitiv)
3 dajalnik (dativ)
4 tožilnik (akuzativ)
5 mestnik (lokativ)
6 orodnik (instrumental)
7 fužilnik (čefurativ) – primer uporabe: Pejt kosilat, neh se kolesat…

Kdo tu ne zna slovensko?

Torej; pozivam vse, ki me morda nameravate kdaj osrečiti s tem biserom slaboumnosti – skoraj raje vidim, da mi pošljete kak pocukran mail z angelčki, ki mi bodo prinesli srečo in blagostanje, če jih pošljem vsaj sedmim ljudem. Hvala.

… ker je enostavno prezahteven, da bi ga nekdo zmogel trikrat pravilno črkovati.

Kar se tiče naše godbe, smo se lepo navadili na kratico BNK, ki lahko po potrebi pomeni tudi kaj drugega.

Današnje poročilo o mojem ne ravno življenjsko pomembnem opažanju se prav zanimivo križa z osrednjo novostjo na finančnem in kariernem področju mojega življenja – v torek grem na razgovor za delo čistilke! A več o tem kasneje; današnjo objavo namreč posvečam svojim delovnim rekvizitom oz. navodilom za njih uporabo.

Med današnjim pohajanjem po tehnični trgovini sem namreč med drugim zatavala tudi na oddelek s čistili. Ženski del bralstva verjetno pozna tisti nori občutek, ko te pred polnimi policami v trgovini preplavi za dobro vedro adrenalina in se napad praviloma ne poleže, dokler si nečesa ne kupiš. Večino žensk taki občutki prevevajo na oddelkih z oblekami, čevlji in kozmetiko, mene pa pač na oddelku s čistili.

Tako sem domov prinesla dve plastenki čistil (enega za stranišče, enega pa za razkuževanje). O učinkovitosti vam zaenkrat ne morem poročati, ker se mi ob tej uri vseeno ne da čistiti ali razkuževati, sploh pa me je v nakup tokrat prepričalo (bolje rečeno prisililo) nekaj povsem drugega:

Me prav zanima, kaj je na tem čistilu tako posebnaega... In - kaj je to "gospodijstvo"?

Na drugi plastenki so pridevnik zmogli črkovati pravilno, kar je resnično vse hvale vredno, še vedno pa ne razumem vezaja.

In še zadnji udarec;

Tako. Za danes bo to vse, zdaj grem pa spat, da se lahko jutri spočita lotim učinkvitega odstranjevanja morebitnih gljiv, madežev s straniščne škole, predvsem pa se moram temeljito posvetiti vratnim pobojem, karkoli že to je.

Naj že takoj na začetku povem, da ob pisanju tegale zapisa zardevam in zelo mi je nerodno. Pa ne zato, ker bom danes svoj blog opremila s prvim zapisom o položajih pri seksu, ampak zato, ker sem navdih dobila med branjem portala 24.ur.com. Vsakič, ko tam preberem kako menda senzacionalno novico, se počutim malce poneumljeno, sploh takrat, ko me do klika na novico pripravi kak sočen naslov tipa »Obdelala mu ga je«, potem pa berem o tem, da je kakemu slovenskemu »estradniku« družinska prijateljica spremenila videz njegove spletne strani.

Danes sem med drugim prebrala članek o najnovejših položajih pri seksu in zdaj se sprašujem naslednje – sem morda res že tako globinsko poneumljena, da ne razumem več opisa položaja in si ga ne morem predstavljati, ali pa je avtor tega članka položaj »škarje« malce neustrezno opisal?

Čeprav imam sposobnost prostorske predstave še kar dobro razvito, mi je tale opis delal težave in prišlo je tudi tako daleč, da sem si položaj poskušala predstavljati tako, da sem na vsaki roki stegnila dva prsta (ki sta predstavljala ženske in moške noge) ter natančno sledila navodilom za prestavljanje nog. Preizkusila sem vse variante tega položaja (ženska na začetku leži na hrbtu levo od moškega, nato desno, upoštevala sem tudi zadnji nasvet, ki pravi, da se lahko položaj izvede tudi tako, da sta izvajalca obrnjena eden proti drugemu), a se mi vseeno zdi, da bi bil tale položaj rahlo težko izvedljiv, sploh če hočeš v celoti izkusiti tudi njegovo intimnost. Težko si namreč predstavljam, da bi sama s takim položajem nog uspela še koga objemati, sploh če se spravim izvajat tisto varianto, v kateri sem obrnjena stran od človeka in ne proti njemu.

Seveda je dejanski položaj »škarje« v resnici veliko bolj človeku prijazen in na srečo izvedljiv tudi brez gumijastih nog in nadpovprečno dolgih rok. Morda bi morali novinarji na 24.ur.com vsak nasvet, katerega zapišejo, najprej preizkusiti sami. Če komu uspe izvesti položaj, opisan v članku, pa vljudno prosim za razlago.